V četrtek, 26. januarja 2012, smo imeli učenci četrtega razreda kulturni dan. Malo pred osmo uro smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Čez slabo uro smo prispeli v Ljubljano.
Učenci b razreda so najprej odšli na sprehod po Ljubljani, mi pa smo šli v Mestni muzej Ljubljana. Tam nam je gospa pripovedovala, da je bila Ljubljana
v rimskem času mesto z imenom Emona. Nato smo se oblekli v rimske obleke in zaigrali gledališko igro.
Potem smo šli proti Cankarjevemu domu.
V četrtek, 26. januarja 2012, smo imeli učenci četrtega razreda kulturni dan. Malo pred osmo uro smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Čez slabouro smo prispeli v Ljubljano.
V svetovnem svetu se skriva svet,
sladek kot med in pisan ko cvet.
V svetu rajajo mavrice, mravljice in pisan planet.
V planetu Svet
zaigra glasbenik svoj sonet
in v sonetu je taleči led.
V ledu snežinka,
v snežinki je krt,
ki rije in rije v rajski vrt.
V vrtu so rože in čebela brenči,
v meni srce,
v mojem srcu si ti.
NALEBA
Živela je družina, ki je imela otroka po imenu Janez. Janez je skupaj s sosedom Matejem hodil v šolo. V šoli je imel veliko prijateljev, to so bili Meta, Miha, Luka, Daniel, Matic, Sven in Katarina.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OTROK.
Kot vsi otroci na svetu imam tudi jaz pravice in dolžnosti. Vsi otroci imajo pravico do zdravljenja, do šolanja, do igrač… Te pravice imam tudi jaz. Moje dolžnosti pa so delanje domačih nalog, pospravljanje svoje sobe, spoštovanje odraslih oseb, hoditi moram v šolo, se učiti, hoditi moram na trening odbojke.
December je že tu.
Ojoj, jaz pa še nimam v glavi želje za sv. Miklavža. Le kaj naj si zaželim? Mogoče nalepke? Ah, saj jih imam že dovolj. Kaj pa disko kroglo? Oh, to je predrago, saj mora sv. Miklavžu ostati denar še za druge otroke, ki jih bo obdaril. Kaj pa če si zaželim pliškota? Ah Manja, kaj pa mi je, saj nisem več dojenček, da potrebujem igrače. Raje si zaželim kaj bolj odraslega. Mogoče mikrofon, ampak tudi to stane preveč. Kaj pa … mogoče … ja, že vem! Božično sestavljanko si zaželim, saj imam zelo rada sestavljanje sestavljank.
Leži, leži stezičica, po njej teče lisičica.
Je petelina srečala, tako ga ogovarjala:
“Jo, kam peteln greš, a?”
Tako ji petelin odgovori:
“K svoji u vas grem.”
Pa tak lisičica odgovori “ dj pokaž kuko tvoja spi.”
Vzdignil je perutničico, vzdolej vtaknil glavičico.
“Tko moja tamala spi.”
Je zgrabila lisica ga in z njim pod brezico šla,
pa petelin odgovori “O kuko s pametna. Bogu se zahval za mso.”
Lisica taco vzdigne in se zahvali Bogu za tak mlad kos mesa.
Petelin na brezico odleti in lisici odgovori:
“Ej, baraba poser se mi!”